Čeprav je naš Dom zaprt za obiske in pogrešamo naše domače, nam ni dolgčas. Že zjutraj beremo, si lakiramo nohte, se smejimo in komaj čakamo zajtrk. Pred kosilom se vozimo s kolesom, obujamo spomine z gledanjem starih fotografij in poslušamo mašo po radiu iz kapele. Popoldne pa prebiramo pošto naših svojcev, lovimo sončne žarke in se sprehajamo po parku ter pogovarjamo.
