Romanje na Brezje

Zadetkov: 154

V petek, 19. junija 2015, sva s kolegico sostanovalko Mileno Romšak, nepričakovano dobili sporočilo, da se ob dnevu bolnikov in invalidov lahko udeleživa romanja k Mariji Pomagaj na Brezjah. Župnijska Karitas je to romanje organizirala z avtobusnim prevozom in je Domu svete Katarine v Mengšu ponudila nekaj prostih mest. Bili sva prijetno presenečeni, da smo imeli poleg sester usmiljenk tudi oskrbovanci možnost, da se jim pridružimo.

Tako smo se ob 8ih odpeljali proti Gorenjski, čeprav vreme ni kazalo najlepšega dne. Po poti tja smo prepevali Marijine pesmi in tudi molili.

Na Brezjah je bil glavni parkirni prostor skoraj poln avtobusov iz vse Slovenije, nekaj pa je bilo tudi tujih registerskih številk. Udeležencem z vozički so takoj pri izstopu ponudili prevoz slovenski skavti in nas prijazno popeljali na določeni prostor za vozičkarje pod velikim šotorom. Moram reči, da so to bili skoraj sami starejši možaki. Videla pa sem tudi zelo majhnega skavta. Kmalu so nam ponudili tudi toplo pijačo, kasneje pa še prigrizek.

Ves čas je bila tudi možnost spovedi in obhajila.

Udeležencev je bilo veliko, vendar je bila organizacija odlična, posebej za težje invalide. Kmalu so začeli prihajati visoki gostje, med njimi slovenski kardinal dr. Franc Rode in naš novi nadškof mons. Stanislav Zore. Ta nas je tudi nagovoril in nam vlival upanje in zaupanje za priporočilo Mariji, zavetnici in priprošnjici ob vseh mogočih bolečinah, telesnih in duševnih. Posebej je bila lepa zahvala vsem, ki so omogočili in spremljali ostarele bolnike in invalide. Veliko je bilo ljudskega petja. Vsak udeleženec je poleg revij in slik z Brezij dobil tudi priročno besedilo predvsem Marijinih pesmi, ki so jih peli zbori in solo pevec frančiškan iz Kamnika. Na koncu nas je voditelj povabil k Mariji v baziliko. Ker pa je bila gneča velika in je grozila nevihta, nam je svetoval, naj bodo prošnje kratke, sicer pa Marija sama najbolje ve, kaj najbolj potrebujemo. Še pred hujšim nalivom smo se rešili v avtobus in se zadovoljni in tudi zamišljeni vračali v Mengeš. Še v avtobusu so nas člani Karitas Mengeš spet pogostili. Za povabilo, prevoz in prijazen sprejem se prisrčno zahvaljujemo in želimo uspehov pri njihovem humanitarnem delu. Tudi prijaznemu vozniku se lepo zahvaljujemo.

Marija Dolinšek