• Decrease font size
  • Default font size
  • Increase font size

Obisk Ansambla Nemir

ZAHVALA NEMIROVCEM

Fantje mladi in veseli
lepe pesmi se nam zapeli
saj ste naša srca napojili
z veseljem, srečo in ljubeznijo.

A ljubezen do te pesmi naše
kujte, kujte za naš slovenski svet,
n
aj pesem Vaša iz grla zadoni
i
n v naših srcih srečo prebudi.

To pisano Vam je v zahvalo,
b
eseda pa je moja srčna hvala,
d
a postanemo kot bratu, brat,
p
ri Gospodu pa njegov zaklad.

AnsNemir-Damjana

Damjana Kravcar med "svojimi fanti"

Romanje na Brezje

V petek, 19. junija 2015, sva s kolegico sostanovalko Mileno Romšak, nepričakovano dobili sporočilo, da se ob dnevu bolnikov in invalidov lahko udeleživa romanja k Mariji Pomagaj na Brezjah. Župnijska Karitas je to romanje organizirala z avtobusnim prevozom in je Domu svete Katarine v Mengšu ponudila nekaj prostih mest. Bili sva prijetno presenečeni, da smo imeli poleg sester usmiljenk tudi oskrbovanci možnost, da se jim pridružimo.

Tako smo se ob 8ih odpeljali proti Gorenjski, čeprav vreme ni kazalo najlepšega dne. Po poti tja smo prepevali Marijine pesmi in tudi molili.

Na Brezjah je bil glavni parkirni prostor skoraj poln avtobusov iz vse Slovenije, nekaj pa je bilo tudi tujih registerskih številk. Udeležencem z vozički so takoj pri izstopu ponudili prevoz slovenski skavti in nas prijazno popeljali na določeni prostor za vozičkarje pod velikim šotorom. Moram reči, da so to bili skoraj sami starejši možaki. Videla pa sem tudi zelo majhnega skavta. Kmalu so nam ponudili tudi toplo pijačo, kasneje pa še prigrizek.

Ves čas je bila tudi možnost spovedi in obhajila.

Udeležencev je bilo veliko, vendar je bila organizacija odlična, posebej za težje invalide. Kmalu so začeli prihajati visoki gostje, med njimi slovenski kardinal dr. Franc Rode in naš novi nadškof mons. Stanislav Zore. Ta nas je tudi nagovoril in nam vlival upanje in zaupanje za priporočilo Mariji, zavetnici in priprošnjici ob vseh mogočih bolečinah, telesnih in duševnih. Posebej je bila lepa zahvala vsem, ki so omogočili in spremljali ostarele bolnike in invalide. Veliko je bilo ljudskega petja. Vsak udeleženec je poleg revij in slik z Brezij dobil tudi priročno besedilo predvsem Marijinih pesmi, ki so jih peli zbori in solo pevec frančiškan iz Kamnika. Na koncu nas je voditelj povabil k Mariji v baziliko. Ker pa je bila gneča velika in je grozila nevihta, nam je svetoval, naj bodo prošnje kratke, sicer pa Marija sama najbolje ve, kaj najbolj potrebujemo. Še pred hujšim nalivom smo se rešili v avtobus in se zadovoljni in tudi zamišljeni vračali v Mengeš. Še v avtobusu so nas člani Karitas Mengeš spet pogostili. Za povabilo, prevoz in prijazen sprejem se prisrčno zahvaljujemo in želimo uspehov pri njihovem humanitarnem delu. Tudi prijaznemu vozniku se lepo zahvaljujemo.

Marija Dolinšek

Prispevki stanovalcev

Katarina moko seje,

Jaka se skozi okno smeje.

Katarina ga vpraša,

kje bo jutri maša?

Gori na planini,

pri sveti Katarini!

(Pesem povedala gospa Hildegarda)

 

Bolezen pride s hitrim vlakom, odide pa peš. (povedala Mari Guzelj)

s. Katarina Štic

Skromna in iz srca ponižna

Zlati jubilej - 50 let redovnega življenja

s Katarina-SticVerjetno prav vsakdo od vas pozna prijazen obraz naše sestre Katarine Štic. Ob vhodu v dom nas sprejme z nasmehom in toplo besedo. Celo svoje življenje je posvetila delu z ljudmi, delu z bolniki. Veliko ji pomenijo preproste, male stvari, ki delajo dan drugačen in bolj poln. Ob koncu lanskega leta je praznovala zlati jubilej - 50 let poklica.

Sestra Katarina je na božič dosegla zlati poklicni jubilej! Iskreno ji čestitamo! Kako prisrčno, prijazno, domače je bilo na sveti večer, ko je, kot pred leti, tedaj glasno, sedaj tiho, izrekla sv. zaobljube. Maševal je nadškof g. Alojz Uran in pel … si lahko predstavljate? Kako skrivnostno in lepo pomirja sveti večer! Precej vernih se je zbralo iz obeh Domov. Z vsem srcem in veliko ljubeznijo je 28 let stregla oskrbovancem v Domu počitka v Mengšu. Kolikokrat je stala ob umirajočem in molila … Mnogi so jo že vnaprej prosili, naj pride k njim molit, ko pride ura, ki jim jo je Bog določil. Ko je bila upokojena, je v Domu sester usmiljenk sv. Vincencija Pavelskega na Vrhovnikovi 1, ljubeznivo sprejemala obiske in telefonske klice, nato pa je še pomagala na recepciji Doma sv. Katarine.

Prehodila je težko otroštvo. O svoji življenjski poti je ob praznovanju svojega zlatega jubileja pripovedovala takole:

Zakaj ste se odločili za redovniški poklic?
Vem samo, da me je vlekla neka skrivnostna sila, neka moč, da bi šla v samostan in tam stregla bolnikom. S tem namenom sem šla k Sv. Juriju ob Ščavnici, h župniku g. Radu Junežu. Če bi on rekel, da nisem za samostan, potem ne bi šla ... A tega se je razveselil in me vprašal, če bi šla v Beograd. Bila sem pripravljena iti. Dal mi je naslov sester usmiljenk in naslov g. Žagarja.

Kdo ali kaj je vplivalo na vašo odločitev?
Nihče me ni nagovarjal, naj grem v samostan. Tudi domači so izvedeli šele, ko sem se prišla poslovit. Čutila sem, da me nekaj vleče: prepričana sem bila, da bom hitro spoznala, če sem ali nisem za to. Ko sem od sester usmiljenk prejela pismo vizitatorice s. Justine Slana iz Beograda, mi je g. Žagar podelil Božji blagoslov za pot. Kar tri kandidatke smo se 7. avgusta 1964 podale z vlakom iz Maribora proti Beogradu (a potem sem vztrajala le sama). Od doma sem odšla že mesec in pol po mamini smrti; z očimom so namreč bile težave.

Preberite več: s. Katarina Štic

Moja mama

Moja mama ni gosposka mestna dama,

je kmetica moja mati.

Nima nogavic svilenih,

nima plaščev dragocenih.

Prva mora zjutraj vstati,

Zadnja leže na blazino,

s svojo tiho bolečino.

Prstani so njeni žulji,

dražji so mi od zlata.

Skrita v njih je vsa ljubezen,

materinega srca.

Tudi atek moj je dober,

da od njega boljšega ni nikogar.

Kmet je tudi atek moj,

kakor mamica z menoj.

Mamica je kakor zarja,

dolge dni, noči,

kakor luna ki posije, sred' noči.

Pa še lepše bo,

ko pridem gor v nebo.

Po nebesih hrepenim,

tja si jaz želim.

V nebesa prit' želim in hrepenim.

povedala: sestra Agata

Duhovna misel

 

Prijava